Včasih, recimo, ko se je začela formirati ta mlada familija je bilo vinogradov komaj 1/4 od današnjih površin. Trgatve so bile lepe, tradicionalne, pomagali so sorodniki, sosedje, prijatelji, skratka ljudje so med seboj postali dobri znanci. Ženske so si nabrusile jezike od celoletnih informacij, moški so kakšno rekli, pod večer pa se je tudi zapelo. 'Bndimači' so komaj čakali dobre malice; domač pršut, sir, navadno še topel kruh in seveda glaž vina.

Armandovo veselje do kletarjenja in seveda drugačni družbeni pogoji pa so pripeljali do količin, ko je bilo potrebno spremeniti tudi trgatev, najeti je bilo treba delavce, saj nismo mogli pričakovati tolikšne pomoči. Vendar tudi danes postajojo naši 'bndimači' med seboj prijatelji. Veseli smo, ker se jih večina vsako leto vrne in ob koncu - za 'likof' se v domači kleti ob pokušini moštov zasliši tudi pesem.