Začelo se je brez posebnega razloga, karkoli že, naš praded Jožef Vidmar je bil kot večina takratnih prebivalcev Branika deportiran, ko je bil kraj požgan. Nikoli ni veliko govoril o tem in leta 1946, ko se je vrnil domov je začel kopati luknjo za hram. Verjetno preprosto zato, ker si po taki izkušnji človek želi le še delati v miru mogoče je prav ta grenka izkušnja v družino ukoreninila pregovor "Živi in pusti živeti." Počasi se je začela proizvodnja vina katera se je razvila v današnjo kmetijo skozi dolga leta. Nas pa na stare čase še vedno spominja star sod z letnico 1908. Danes smo na kmetiji štirje; Armando in Dragica Vidmar, sinova Matevž in Urban.